Kako naj ravnam, ko začutim bolečino v križu?

Bolečino si skušamo olajšati s segrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta. Če bolečina ne mine, si lahko pomagamo tudi z analgetiki, ki jih dobimo brez recepta v lekarni. Poleg tega si lahko pomagamo tudi z masažo ter vajami za krepitev in sproščanje hrbtnih mišic. Pomembno je tudi, da se naučimo pravilne drže in poskrbimo za to, da bo naša hrbtenica imela primerno oporo predvsem v ledvenem delu. S primernim vzglavnikom in ležiščem poskrbimo, do bo naša hrbtenica tudi med spanjem imela pravilno lego, saj se naša hrbtenica lahko le v pravilni legi med ležanjem razbremeni in si nabere novih moci.

V kakšnih primerih moram po zdravniško pomoč?

Zdravnika morate obiskati, če postaja bolečina močnejša ali ne mine v 3 do 4 tednih. Zdravnik vas bo poslal na preiskave za opredelitev bolečine in vam svetoval pravilne vaje za vaše težave. Od pregleda in izvidov bo odvisno, ali vas bo napotil na specialistično zdravljenje. Samo okrog 1% bolnikov z bolečino v križu mora na kirurško zdravljenje, najpogosteje zaradi hernije diskusa in spinalne stenoze. Tudi po operaciji lahko bolečine ostanejo ali se opnovno pojavijo. Pri ohromitvah, povezanih z močnimi bolečinami, in drugih resnih znakih takoj poiščemo zdravniško pomoč.

Na internetnih straneh sem našla kar nekaj vaj za lajšanje bolečin v hrbtenici. Ali so vse te vaje primerne za vsakogar?

Če že imate bolečine v hrbtenici, prosite svojega zdravnika, naj vas temeljito pregleda in napravi rentgensko sliko. Šele na podlagi teh izvidov vam bo vaš zdravnik ali fizioterapevt najlažje svetoval, katere vaje so najprimernejše za vas. Če bolečin v hrbtenici nimate, so načeloma primerne vse raztezne vaje in vaje za moč. Pomembno je le, da z vajami takoj prenehate, če pri tem začutite bolečine.

Težave s hrbtenico postajajo vsakodnevna nadloga današnjega časa. Statistično je dokazano, da nas je v civiliziranem svetu več kot tretjino takih, ki smo vsaj enkrat v življenju že okusili bolečino v hrbtenici. V zadnjem stoletju so se težave s hrbtenico zaradi spremenjenega načina življenja, stereotipnih delavnih opravil, ki se ponavljajo daljše obdobje, prisiljene drže telesa, dolgotrajnega sedenja in podobno začele množiti. Bolečine v hrbtenici zelo pogosto povzročajo ne samo izostanek z dela in manjši osebni dohodek, temveč tudi nezmožnost aktivnega življenja. Zato si vsakdo želi čimprejšnjo vrnitev v družbo zdravih in sposobnih. Bolečina v hrbtenici ni le osebni problem posameznika, ampak je problem celotne družbe, ki izgublja številne delovne ure in narodni dohodek, da o katastrofalnih stroških zdravljenja niti ne govorimo.

Vsi, ki nas pestijo bolečine v hrbtenici, si želimo, da bi nas nehalo boleti in da bi naša hrbtenica spet postala normalno sposobna za vsakdanje življenjske obremenitve. Zdravljenje samo je odvisno od vzroka in obsežnosti okvare, za ponovno usposobitev hrbtenice za normalne obremenitve pa lahko in tudi moramo največ narediti sami.

Bolečine v hrbtu

Bolečine v hrbtu lahko razdelimo v tri skupine:

• Akutne bolečine
  Akutne bolečine v hrbtu so danes močno razširjen problem. Pojavijo se nenadoma ali pa se počasi stopnjujejo. Trajajo lahko več dni ali nekaj tednov. Večinoma nastanejo zaradi preobremenjenosti gibalnega aparata. Pojavijo se tako pri zlomih in vnetjih kot pri naprezanju mišic in kosti, posebej pri tistih, ki se nevajeni lotijo raznih fizičnih del in pri ‘vikendaških’ športnikih.
• Kronične bolečine
  Te so kompleksnejše narave. Bolečine trajajo nekaj mesecev. Natančnega vzroka ni mogoce najti, lahko pa jih pripisujemo nepravilni obliki hrbtenice, okvari medvretenčnih ploščic ali znamenjem obrabe. Pogosto se pojavijo pri boleznih kot so artritis, osteoartritis, ukrivljenost hrbta, nepravilnih hrbteničnih krivinah ali pri pomanjkanju kostnih mineralov. Drugi vzroki so npr. prevelika telesna teža in slaba telesna drža. Dodatno jih lahko poslabšamo s stresom ali psihičnimi obremenitvami.
• Ponavljajoče se bolečine
  Vedno znova se redno ali neredno pojavljajo. Vzrokov je več. Najpogostejši je slaba drža, ki je posledica opravljanja statičnega dela, v kombinaciji s prevelikimi obremenitvami, psihične obremenitve ali pomanjkanja treninga mišic.

Vzroki za bolečine

Večina ljudi nas je že od malih nog navajeno veliko sedeti in se premalo gibati – navada, ki se je kot odrasli ne otresemo. Dan sodobnega cloveka je približno tak: potem, ko smo sedeli pri zajtrku, sedimo v avtu ali javnih prometnih sredstvih. Dan prebijemo na delavnem mestu sede in to v nespremenjeni enostranski drži. Kratek opoldanski odmor presedimo v menzi. Po delu sedimo pred televizorjem, za stalno mizo v gostilni, v okrepčevalnici ali v gledališču, preden končno ležemo v posteljo. Dodatno svoji hrbtenici škodujemo s tem, ko se z avtom odpeljemo skoraj do nabiralnika in po nakupih, tekoče stopnice in dvigala pa nam prihranijo hojo po stopnicah. Vse manj se torej gibljemo, naše telo pa potrebuje redno, dejavno gibanje, do bo ostalo zmogljivo in zdravo.

Težav s hrbtenico pa ne povzroča samo dolgotrajno sedenje ali pomanjkanje gibanja, temveč tudi poklici, povezani z velikimi obremenitvami: z nenehnim dviganjem in prenašanjem bremen ter sklanjanjem. Še posebej škodljiva so dela z enoličnimi in ponavljajočimi se gibi, kot jih mora na primer opravljati delavec za tekočim trakom ali blagajničarka.

Znano je tudi, da čezmerna teža obremenjuje hrbtenico in gibalni aparat, torej kosti, mišice in sklepe. V daljšem časovnem obdobju postane pritisk na kosti in medvretenčne ploščice prehud, saj mišice in vezi ne opravljajo le svoje normalne naloge – držati hrbtenico pokonci – temveč jim čezmerne telesna teža naprti še dodatno breme.

Manj znana je povezava med kajenjem in težavami s hrbtenico. Iz raziskav pa vemo, da so kadilci veliko pogosteje nagnjeni k okvaram medvretenčnih ploščic in bolečinam v hrbtu kot nekadilci. Vzrok je nikotin, ki je za žile zelo škodljiv, saj jih zožuje in s tem močno ovira preskrbo tkiv s hranilnimi snovmi.

Že dolgo tudi vemo, da duševne obremenitve in stres vplivajo na telo. Veliko nas čustven stres prestreza s svojimi mišicami, posebno z mišicami vratu in ramen in ta stres morda poznate kot glavobol z napetostjo, ki se začenja v zatilju, od tam pa se seli navzgor in navzdol. Bolečine v zatilju, križu in nekateri glavoboli so pogosti odzivi na močan pritisk naše družbe, da bi morali biti čim bolj učinkoviti, oziroma na stres in preobremenjenost v vsakdanjem življenju, ki se jim le redki uspejo izogniti.

Lajšanje bolečin

Za lažje razumevanje delovanja našega telesa ter vpliva hrbtenice na funkcionalnost delov telesa vam želimo s sliko prikazati katero vretence vpliva na kateri del telesa. Tako se boste bolje zavedali koristnosti razgibavanja hrbtenice in s tem boljše prekrvavitve medvretenčnih ploščic.

Vratna vretenca (cervikalna) imajo vpliv na območje glave, prsna vretenca (torkalna) na predel od ramen, pljuč in trebuha do ledvic ter tankega črevesja, ledvena vretenca pa na spodnji del, kot so debelo črevo, uroginekološki organi, kolki, noge in stopala. Brez vpliva ni niti zakrneli del repa, trtica, saj vpliva na debelo črevo in kolke.

1. Pravilni položaji pri delu in počitku

Hrbtenico moramo varovati pri delu in počitku. Ker je hrbtenica najmanj obremenjena, kadar ima svoje naravne krivine, skušajmo tak položaj obdržat pri vseh dnevnih opravilih. Še posebej moramo biti pozorni pri vstajanju s postelje, dvigovanju bremen in sedenju.

a) Ležanje

Ker prespimo tretjino življenja, je dober vzglavnik in pravo ležišče zelo pomembno za preprečevanje nastanka bolečine. Za ljudi, ki že imamo bolečine v hrbtenici, pa je dobro ležišče in vzglavnik pomembna podpora pri zdravljenju bolečine.

Hrbet se najbolje sprosti leže; mišice, potrebne za pokončno držo ne delajo, pritisk na medvretenčne ploščice, vretenčna telesa in sklepe pa popusti. Kljub temu se mnogi zjutraj zbudimo z bolečinami v vratu, glavobolom ali mravljinčenjem v rokah ali prstih. Vzrok za težave je največkrat neprimeren vzglavnik.

Ob akutni bolečini v križu je pomembno predvsem, da za nekaj dni razbremenimo hrbtenico, kar dosežemo z ležanjem v razbremenilnem položaju. Ko ležimo na hrbtu, je pomembno, da nam naš vzglavnik nudi anatomsko oporo, torej da ima naša hrbtenica obliko črke 'S' gledano s strani. Pod kolena si podložimo blazino. Tudi pri ležanju na boku, nam mora naš vzglavnik nuditi anatomsko oporo, torej da ima naša hrbtenica obliko ravne črte, gledano od zadaj. Boleča noga naj bo zgoraj, pokrčite jo v kolku in kolenu ter jo podložite z blazino.

Po počitku pa seveda ne pozabimo na pravilno vstajanje. Preden vstanemo, se izdatno pretegnemo. V postelji se najprej obrnemo na bok, skrčimo nogi in ju položimo čez rob postelje. Dvignemo se z rokami in se usedemo. Nogi položimo na tla in vstanemo.

b) Sedenje

Za pravilno sedenje si zberimo trd sedež s primerno visokim naslonom. Sedimo vzravnano. Poskrbimo, da bo naša hrbtenica imela pravilno oporo v ledvenem delu. Za to si lahko omislimo ortopedsko oporo hrbtu Terapeutika, ki bo naši hrbtenici zagotavljala pravilen položaj ter ji nudila oporo v ledvenem delu. Zadnjico pomaknemo nazaj do roba stola. Stopala položimo na tla.

Tudi pri vstajanju in sedanju moramo hrbtenico obdržati kar najbolj pokončno. Med vstajanjem moramo imeti hrbtenico ravno, gornji del telesa nagnemo nekoliko naprej in se po možnosti opremo na naslonjali. Če teh ni, lahko za oporo uporabimo koleno. Ko sedamo, moramo paziti da bo ostala hrbtenica pri sedanju zravnana in stabilna; nikar si ne dovolimo preprosto pasti na sedež.

c) Dvigovanje in nošenje bremen

Pri dviganju je pomembno, da breme spravimo čim bliže k telesu. Dvigujemo iz čepečega položaja, obrate delamo s koraki in pri tem ves čas vzdržujemo vzravnani položaj. Pri nošenju bremen je pomembno, da si bremena čim bolj enakomerno porazdelimo v obe roki, tako da se hrbtenica ne nagiba v eno ali drugo stran.

d) Gospodinjska opravila

Pri likanju ali pomivanju posode je pomembno, da je naša delovna površina naravnana tako visoko, da se hrbtenica ne krivi. Pomagajmo si z nizko pručko, na katero med delom postavimo eno nogo. Če nimamo te možnosti, lahko svojo hrbtenico razbremenimo tako, da se pred našo delovno površino postavimo razkoračeno in z eno nogo naprej, ali pa če nekoliko pokrčimo kolena in se s trebuhom naslonimo na delovno površino.

2. Alternativna medicina

Masaža pospešuje prekrvavljenost tkiva in uravnava napetost mišic. S tem lahko odpravimo mišične krče in zakrčenost mišic. Priporočamo tudi masažo s šentjanževim cvetjem, namočenim v olivnem olju.

Pri elektroterapiji nastaja toplota. Ta pospešuje prekrvavitev, draži in s tem blaži bolečine. Najpogosteje uporabljajo tako imenovano protibolečinsko stimulacijo živcnih vlaken. Pri tem se s pomočjo posebne naprave z elektrodami po koži bolnika pretaka električni tok nizke jakosti.

Masaža refleksnih con izhaja iz domneve, da se na stopalu odraža podoba celotnega organizma. S pritiskanjem ali masažo naj bi lahko vplivali na posamezne organe ali predele telesa. Terapevt naj bi z masažo ustrezne refleksne cone odstranil blokade (hrbtenici pripadajoči segmenti so na notranji strani stopala).

Pri išiasu se lahko poslužite tudi ročnega zdravljenja. S kiroterapijo in osteopatijo poizkušajo s posebnimi prijemi odstraniti blokade na vretenčnih sklepih.

S kitajsko akupunkturo lahko pri revmatičnih težavah sproščamo blokade in odpravljamo zakrčenost mišic. Izvajamo jo na točkah različnih meridianov, večinoma na meridianih debelega črevesa, žolčnika, vranice in trebušne slinavke ter na meridianu trojnega grelca.

3. Naravno zdravljenje

Pri kroničnih bolečinah v hrbtu lahko z gretjem ublažimo bolečine in odpravimo zakrčenost mišic. To lahko opravimo s toplimi in blatnimi kopelmi ali obkladki, povitki s fangom, obsevanjem z infrardečimi žarki, hipertermijo in vročimi krompirjevimi povitki.

Ena novejših vodnih terapij je hoja v vodi. Po tej metodi, se v vodi razbremenjujemo in sproščamo. Po topli vodi, ki nam sega do prsi ali vsaj do trebuha, hodimo hitro in kar se da velikimi koraki. Primeren je bazen za vodno fizioterapijo s segreto vodo. Vodna terapija je v primerjavi z navadno terapijo primernejša za bolnike s previsoko telesno težo, ker del teže prevzame voda in razbremeni hrbtenico in sklepe. Varianta te terapije je vodna aerobika. Te vztrajnostne vaje so hrbtenici prijazne in krepijo mišice, kite in vezi.

4. Športne zvrsti, ki hrbtu prizanašajo

Gibanje je sicer res najboljše, toda pomembna je pravilna izbira gibanja, športa ali gimnastike, da ne boste poškodovali hrbtenice in sklepov. Kdor redno teče po več kilometrov in pri tem napačno obremenjuje sklepe, utegne imeti z njimi prej ali slej težave.

Hoja in tek po mehkem prožnem terenu pomenita idealno izravnavo za 'trpinčeno' hrbtenico. Hodite in tecite s čim bolj zravnano hrbtenico, ramena potisnite nekoliko nazaj (ne dvigajte jih!) in dihajte enakomerno. Pri hoji in teku pazite, da boste stopali na celo stopalo in ga potem mehko odvili – mehki, prožni gibi so za sklepe najboljši. Pomembni so dobri čevlji in udobna, zračna oblačila.

Pravilna gimnastika je blagodejna za hrbtenico, mišice in sklepe, enako velja za ples – vse zvrsti klasičnih in standardnih plesov – seveda v pokončni drži! Če vas boli hrbet, se odpovejte jogi in tistim vrstam gimnastike, katerih posledica je ekstremna gibčnost hrbtenice in sklepov.

Plavanje velja za najboljši šport za preprečevanje težav s hrbtenico; številnim bolnikom z bolečinami v križu priporočajo redno plavanje, saj je hrbtenica v vodi res optimalno razbremenjena. Kolesarjenje je odlično za srce, krvni obtok, dihanje in mišice nog. Pri kolesarjenju pazite, da bo hrbtenica čim bolj vzravnana. Zato je še vedno najbolj primerno kolo z visokim krmilom.

Izogibati se morate vsem športom, pri katerih je treba izvajati nenadne, sunkovite gibe, in tistim, ki preobremenjujejo hrbtenico.

5. Sprostitvene vaje

Učenje pravilne drže in program vadbe sodita skupaj. Načeloma so vaje za boleč hrbet primerne za vsakogar.

• Če ste zdravi in nimate nobenih težav s hrbtenico, so raztezne vaje in vaje za moč najboljša preventiva.
• Če ste starejši od 45 let in že dolgo niste bili telesno dejavni, je predhodna zdravniška preiskava nujna. Pri ženskah v meni ali po njej bo zdravnik ugotovil, ali jih ogroža osteoporoza oziroma jo ženska že ima.
• Če imate pogosto bolečine v križu ali zatilju, če trpite zaradi kroničnih bolečin v hrbtu ali ste zaradi njih že bili oprerirani, lahko delate vaje samo z izrecnim dovoljenjem zdravnika.
• Pri vajah ne bodite prevec ambiciozni! Še zlasti ne, če že dolgo niste bili telesno dejavni.
• Če vam kakšna vaja kljub temu povzroča težave, vadbo opustite in pojdite k zdravniku.

Izdelava spletnih strani